V Beltincih praznovali dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Zdravnik Samo Zver je v govoru praznik priključitve Prekmurja k Sloveniji opisal kot zgodovinsko ključen trenutek in kot veliko pridobitev za slovenski narod. Dotaknil se je tudi nedavnih dogodkov na avstrijskem Koroškem in dejal, da so jezik ter meje kljub videzu varnosti občutljivi, "zato moramo biti kot narod pozorni na provokacije in vedno varovati svojo identiteto."

Danes je Prekmurje nedvomno bolj razvito kot nekoč, je menil Zver, ki je dodal, da pa pokrajina še vedno zaostaja na nekaterih področjih. Ključno razliko Zver vidi v tem, da "ne smemo vsega reševati sami, temveč moramo znati prisluhniti tistim, ki imajo več izkušenj".

Zver je še povedal, da bi si regija zaslužila posebno pozornost države, morda celo posebno ministrstvo ali organ, ki bi skrbel za takšne pokrajine. "Vendar Prekmurja ne smemo obravnavati kot 'manj razvite regije', ampak kot območje z velikimi potenciali."

Župan Beltincev Marko Virag pa je v svojem govoru poudaril, da praznik ni le spomin na zgodovinsko odločitev, temveč tudi opomnik, da se narod, regija in občina oblikujejo z vsakodnevnimi dejanji, pogumom in vizijo prihodnosti. Opozoril je na številne izzive, od upadanja prebivalstva na podeželju, do dostopnosti zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter okoljskih in geopolitičnih sprememb.

Virag je izpostavil, da je največja kriza današnjega časa kriza vrednot. Po njegovih besedah Prekmurje ne potrebuje daril države, temveč enake pogoje, predvsem pa enotnost, pogum in zaupanje, kot so jih imeli predniki ob zgodovinskem taboru v Beltincih leta 1919, ko je množica ljudi vzklikala "Obečamo!", da bodo varovali jezik, zemljo in prihodnost.

Osrednje regijske proslave v Beltincih so se med drugimi udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, prvi predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ministri Aleksander Jevšek, Borut Sajovic in Boštjan Poklukar, državni sekretar Dejan Židan ter nekateri drugi vidnejši predstavniki politike in družbe.

Še pred večerno osrednjo regijsko proslavo pa so v Murski Soboti pripravili slovesnost s položitvijo vencev pri spomeniku ob 100. obletnici združitve. Dogodek sta organizirala Mestna občina Murska Sobota in Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, med govorci je bil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan. V imenu predsednice države je venec položila garda Slovenske vojske.

V Črenšovcih so se s polaganjem venca poklonili spominu narodnega buditelja Jožefa Klekla starejšega in pripravili občinsko prireditev. Na njej je zbrane nagovoril predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je poudaril pomen ohranjanja skupnosti, kulturne pripadnosti in solidarnosti, obenem pa izpostavil Kleklovo narodno buditeljsko vlogo.

Lotrič je dodal, da "praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ni le spomin na preteklost, temveč tudi opomin, da moramo kot narod ostati ponosni na svojo dediščino in odgovorni do prihodnjih rodov." Dogodka se je udeležil tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor, ki je častni občan Črenšovcev.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki se je zgodila 17. avgusta 1919 v Beltincih, je državni praznik od leta 2006. Čeprav ni dela prost dan, ga v Prekmurju zaznamujejo s številnimi prireditvami, državne proslave pa pripravijo vsako peto leto. Zadnja je bila lani.